Zakaj je letni dopust tako pomemben?

Letni dopust med delovno aktivno populacijo velja za vir sreče in za enega izmed bistvenih elementov kvalitetnega življenja. Za delodajalce je seveda letni dopust precej drag, tako z vidika neproduktivnih delovnih dni kot na dopust vezanega regresa. Vendar pa daljše obdobje prostega časa ljudi razbremeni delovnega stresa, v tem pogledu pa dopust pravzaprav predstavlja sredstvo za ohranitev in povrnitev polne delovne sposobnosti.

Letni dopust posameznikom torej omogoča okrevanje po delu, kot tak pa ima pozitiven vpliv na njihovo subjektivno blagostanje. Iz nevroznanstvene perspektive lahko razlago za tak vpliv najdemo v zmanjšanju »možganske" vzburjenosti, ki jo sicer povzroča delovni stres. Poleg tega pozitivno izkoriščanje prostega časa v možganih spodbuja center za nagrajevanje, kot posledica pa se v večji meri proizvajajo nevrotransmiterji dopamin, serotonin in endorfin (znani tudi kot hormoni sreče), ki imajo ravno nasproten vpliv od stresnih obremenitev. Kadar okrevanja ni oziroma se pojavlja v nezadostni meri, ostanejo omenjeni psihofiziološki sistemi še naprej aktivirani, dolgoročno pa to pomeni kopičenje stresnega doživljanja in posledično kronične zdravstvene težave. Po dopustu ljudje poročajo o povišani ravni energije, večjem občutku zadovoljstva z življenjem in manj splošnih zdravstvenih težavah. Ti občutki sicer kmalu po končanem dopustu padejo na raven pred dopustom, kljub temu pa redni dopusti predstavljajo pomemben vidik ohranjanja zdravja, saj zmanjšujejo tveganje za srčno-žilne bolezni, srčne napade in prezgodnjo koronarno smrt. 

Študije kažejo tudi, da je po dopustih stopnja delovne odstotnosti zaposlenih nižja, delovna uspešnost pa višja. Izjemo pri tem predstavljajo posamezniki v visoko specializiranih poklicih, pri katerih se po odstotnosti od dela kaže majhen upad ravni spretnosti. So pa raziskave pokazale še nekaj - posamezniki, ki pridejo z dopusta, kažejo večjo mentalno fleksibilnost. To pomeni, da je po vrnitvi domov z dopusta nekoliko večja verjetnost, da bodo ob delovnih izzivih razmišljali širše ter iskali bolj raznolike in kreativne rešitve. Do tega najverjetneje pride zaradi zmanjšanja delovnih stresorjev kot so časovni pritiski in mentalne ter čustvene zahteve. Ljudje pod stresom napreč pogosteje kažejo rutinske, dobro navajene vedenjske vzorce, saj sta njihova pozornost in trud osredotočena na pomembne dejavnike stresa na delovnem mestu. V takšnih situacijah je namreč manj verjetno, da bodo kreativne ideje prišle do zavesti.

Anamarija Bogolin, mag. psihologije