Težave, o katerih moški ne govorijo
Verjetnost, da moškim diagnosticirajo duševno motnjo je veliko manjša, kot pri ženskah. In tudi, če je bila določena motnja zaznana, je veliko manj verjetnosti, da se bo moški odločil za nadaljnjo pomoč. Hkrati, pa naredi samomor štirikrat več moških kot žensk.
Zakaj pa je temu tako, da moški ne poiščejo pomoči na področju duševnega zdravja oziroma jo poiščejo v veliko manjši meri kot ženske? Veliko vlogo pri tem igrajo družbena »pravila«, neke norme, ki so bile postavljene in zaradi katerih imajo moški notranjo blokado do izpostavljanja ranljivosti. Strah in sram pred tem, da so ranljivi, da potrebujejo pomoč, je tako močan, da raje trpijo v sebi, kot bi poiskali pomoč.
MOŠKI NE JOČEJO!
Še danes, v družbi, ki se ima za visoko tehnološko in socialno razvito, veljajo ta nenapisana pravila »moški morajo biti čustveno močni in se izogibati ranljivosti«. Kljub temu, da je družba v zadnjih desetletjih precej napredovala, je tovrstno pravilo še vedno prisotno v srži družbe. To občutijo predvsem moški v današnjih srednjih letih in tisti, ki se bodisi bližajo upokojitvi ali so že upokojeni. To je generacija, ki je bila vzgajana s trdo roko in še vedno močno zakoreninjenim mišljenjem o čustvovanju ter ranljivosti moških. Seveda tukaj ne gre izpustiti dejstva, da se je pred leti začel trend vzgoje, ki je tovrstna prepričanja postavil čisto na glavo, kar pa je pripeljalo do pretirane ranljivosti oziroma bolje rečeno šibkosti nekaterih mladih moških.
KAKO VEMO, DA MOŠKI TRPIJO?
Moški ne govorijo odprto o svojih čustvih, s katerimi se spopadajo, kot so žalost, ničvrednost in brezup. Namesto tega, se njihovo čustveno stanje kaže predvsem v simptomih, kot so:
- Agresija in nasilje
- Visoko tvegane dejavnosti
- Zloraba substanc
- Fizične težave, kot so glavoboli in bolečine v trebuhu
- Občutek nemira in težave pri koncentraciji
- Sprememba apetita in telesne teže
- Utrujenost
- Obsesivno razmišljanje
In kot rezultat tega, so
težave v duševnem zdravju moških pogosto spregledane. Poglejmo si še pet najbolj pogostih duševnih motenj pri moških.
DEPRESIJA
Depresija predstavlja eno največjih težav pri duševnem zdravju moških. Večina moških čuti veliko večjo težo depresije, kot so pripravljeni priznati. Vseeno pa je depresija pri moških prepoznana manjkrat zaradi netipičnih znakov te duševne motnje. S tem pa je povezana tudi večja stopnja samomorov pri moških.
ANKSIOZNOST
Anksiozne motnje so najbolj pogoste duševne motnje pri moških. Tipi anksioznih motenj pri moških:
- Panična motnja
- Obsesivno-kompulzivna motnja (OKM)
- Generalizirana anksiozna motnja (GAM)
- Socialna anksioznost
- Fobije
ZLORABA SUBSTANC
Zloraba »prepovedanih« substanc je bolj verjetna za moške, kot ženske. Predvsem mlajši moški se poslužujejo zlorabi drog, marihuane, halucinogenov in zdravil proti bolečinam. Poleg tega, so moški dvakrat bolj podvrženi k zlorabi alkohola, kot ženske. Hkrati pa je prekomerno uživanje alkohola in zloraba drugih drog v družbi skoraj da sprejemljiva, če ne v nekaterih primerih celo zaželena.
POSTTRAVMATSKA STRESNA MOTNJA
Za posttravmatsko stresno motnjo trpijo v veliki meri vojaški veterani. Pa vendar travma nikakor ni povezana le z vojno, vendar lahko rečemo, da vsak moški v svojem življenju pride v stik z vsaj enim travmatičnim dogodkom. Ti dogodki so lahko razne nesreče, fizični napadi ali pričevanje nesreči oziroma smrti. Tovrstni dogodki imajo lahko dolgoročen vpliv na duševno zdravje moških, saj lahko simptome posttravmatske stresne motnje čutijo še leta po dogodku.
BIPOLARNA MOTNJA
Bipolarna motnja oziroma bolj poznana tudi kot manična depresija se kaže v ekstremnih nihanjih razpoloženja ter stopnji aktivnosti. Ta motnja pa je od vseh naštetih najmanj pogosta, kadar pa je diagnosticirana, je v hujši obliki. Pretirana samozavest in nepremišljeno vedenje sta znaka manične faze bipolarnosti, medtem, ko sta razdražljivost in socialni umik simptoma depresivne faze. Takšna vedenja so lahko prevečkrat smatrana kot običajna predvsem za mlajše moške.
KAJ STORITI?
Za strokovno pomoč v obliki psihoterapije ali medikamentozne terapije v okviru psihiatričnega pregleda, se danes odloči že veliko moških. Takšna pomoč ni nič nenavadnega in s tem, ko se odločite zanjo, lahko spodbudite in opogumite tudi vaše prijatelje.
Evija Evelin Zavrl,
Mag. psihosoc. pom.
