Sprejmi drugačnost
Predsodki nas pogosto vodijo v diskriminatorno vedenje
Vse pogosteje se znajdemo v novih, doslej neznanih situacijah, ki v nas prebudijo predsodke. Običajno zavzamemo neupravičeno, največkrat negativno držo do posameznikov ali socialnih skupin, ki so nam na videz ali kulturo drugačni. Predsodki pogosto izhajajo iz stereotipov, ki so razumljeni kot točno prepričanje, velikokrat pa pretirano, posplošeno prepričanje o teh posameznikih. To pa žal pogosto vodi v deskriminatorno vedenje, torej v neupravičen negativen odnos do nam drugačnih, do tujcev, do drugače spolno usmerjenih, do otrok s posebnimi potrebami in še bi lahko naštevali.
Zakaj strah, zakaj nezaupanje?
V negativnem krogu predsodkov, stereotipov in posledično diskriminatornega vedenja se lahko znajdemo vsakodnevno, ob srečanju z človekom iz romske skupnosti, ob srečanju z otrokom z Downovim sindromom, predvsem pa ob dogodkih velikih migracij, ki v ljudeh prebudijo strah in nezaupanje. Zakaj strah, zakaj nezaupanje? Pogosto ti strahovi izvirajo iz neznanja, saj teh ljudi ne poznamo, ne poznamo njihovih navad, vrednot, so drugačnega izgleda, prihajajo iz okolja z drugačno kulturo. Zato, se v nas prebudi nelagodje. Ko se srečamo z otrokom s prirojeno genetsko boleznijo, ne vemo kaj bi rekli, kako bi se približali, velikokrat samo stremimo in pozabimo, da naproti nas stoji človek, ravno takšen kot smo mi sami, človek s čustvi, pomisleki in strahovi. Človek, ki išče svoj prostor pod soncem, ki si želi ljubezni, sprejemanja in spoštovanja. In ravno tako je pri migrantih, čeprav so drugačni od nas, čeprav morda ne razumemo njihovega jezika, njihove kulture, so samo ljudje, velikokrat takšni, ki bežijo pred krutostjo dogajanja v njihovi državi in se borijo za preživetje ter boljšo prihodnost svojih otrok.
Prisluhni, razumi, sprejmi.
Predsodki in stereotipi se razvijejo že v zgodnjem otroštvu, kasneje tudi pod vplivom staršev in drugih pomembnih ljudi v naših življenjih, zato je pomembno, kako se pogovarjamo pred otroci, kaj govorimo o drugih, drugačnih ljudeh in kakšna čustva izražamo ob tem. Zato je pomembno, da otrokom ponudimo dovolj informacij, da ga spodbujamo k razumevanju drugih ter poskušamo doseči razumevanje razlik med nami in ostalimi. Da pa bomo lahko pri otroku ter pri drugih ljudeh vzpodbudili sprejemanje drugačnosti, moramo najprej sami, kot starši, sorodniki in sodelavci, razumeti in sprejeti drugačne.
Z znanjem in informacijami do boljšega jutri.
V današnji postmoderni in informacijski družbi imajo množični mediji pomembno vlogo pri sprejemanju drugačnosti, pri oblikovanju predsodkov in stereotipov. Mediji lahko delujejo kot filter, ki popači realno sliko, in namesto, da iščemo negativne posledice priseljevanja in migracij, v medijih poiščimo kontakte organizacij, kamor se lahko obrnemo in pomagamo, ter organizacije in medije, ki nas bodo opremile z informacijami in nam zapolnile luknje v znanju in izkušnjah z drugačnimi. Več znanja in informacij, kot bomo imeli, manj nelagodno se bomo počutili, bolj bomo sprejemljivi in zaupljivi ter manj diskriminatornega vedenja bomo širili okoli sebe ter ga prenašali na najranljivejše skupine. Bodimo vzor sebi, svojim otrokom in ljudem okoli nas in očistimo svet predsodkov, stereotipov ter diskriminatornega vedenja.
Tadeja Štravs, mag.psihologije